EESTEC LC Maribor

V letu obstajajo nekateri dnevi, ki se jih določeni ljudje radi razveselijo iz različnih vzgibov. Za nekatere je to rojstni dan, za druge božič, a za mene pustni dnevi ali »fašenk«. Ravno zaradi tega se rad udeležujem raznih pustnih prireditev, kot so koncerti, veselice in predvsem povorke. Ker prihajam iz okolice Ptuja, kjer je bogata tradicija udejstvovanja v povorkah, me je zelo pritegnila novica, ki mi ga je posredovala prijateljica. Povedala mi je, da se je možno udeležiti povorke v Reki v času izmenjave, katero organizira tamkajšnjo društvo eeSteca. Ko se je pojavila možnost za prijavo, sem se brez oklevanja takoj odzval.

Od 11. do 18. januarja 2010 je potekala tradicionalna mednarodna izmenjava, JahorinaWinterExchange 2010, v organizaciji združenja EESTEC, lokalni komite Istočno Sarajevo. Izmenjave so se udeležili študenti iz Turčije, Makedonije, Srbije, Črne gore, Madžarske in Slovenije, željni smučanja in druženja.

Na pot sem se odpravil zvečer s avtobusom iz Maribora proti glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Po malce napornih devetih urah vožnje, ob šesti uri zjutraj, sem prispel na glavno avtobusno postajo v Sarajevu, kjer me je počakal prijazni organizator in me odpeljal v motel Topalović v Istočnem Sarajevu, kjer smo vsi udeleženci izmenjave bili nastanjeni. Namestitev je bila odlična, bili smo sami v lepo urejenem motelu, od katerega nam je bilo vse več ali manj v bližini.

Pravcato zimsko vzdušje, pomislim, ko z nasmehom na ustnicah zrem skozi okno. Vlak se počasi, a vztrajno približuje mojemu današnjemu cilju, Beogradu.

Da bo delavnica Energize the future, ki je potekala med 13. in 21. decembrom, nekaj posebnega, mi je bilo jasno že na beograjski železniški postaji, kjer so me organizatorji, z napisom dobrodošlice v roki, toplo sprejeli. V množici ljudi zagledam ročno izdelan plakat z velikim napisom »Dobrodošli v Srbiji - EESTEC«! Ozrem se naokrog in pomislim, da je najverjetneje namenjen meni, ko se mi že približuje eden izmed organizatorjev in moj sum je potrjen.

Moje »popotovanje« se je pričelo na Zagrebškem letališču s kratkim letom do Budimpešte, kjer sem morala seveda počakati na naslednjega. Po nekaj urnem čakanju na letališču, ob čudenju nad visokimi cenami, pa sem bila končno na poti v prestolnico Romunije, Bukarešto.

Skupaj z nekaterimi študenti sem prišla tja dan pred začetkom delavnice in tako imela dovolj časa za nastanitev v prijetnem hotelu, počitek, pohajkovanje po mestu in seveda prvo večerno zabavo.